Zamenjava ščetk na zaganjaču - Yamaha F80-F115

Po sedemnajstih letih uporabe motorja se je nanekrat pojavila težava z zagonom motorja. Ta je težko vžigal in pomislil sem, da bo potrebno zamenjati akumulator na čolnu. Po zamenjavi akumulatorja je zgodba bila še vedno enaka. Poizkusil sem premostiti glavno stikalo vendar brez uspehov. Tretji poizkus je bil, da sem naredil dva krajša kabla (1.5 m) ter nanje povezal motor in akumulator. S tem sem izključil možnost, da bi bili slabi "kabli" (nekateri mehaniki so mi svetovali, naj poizkusim z drugimi kabli, saj lahko kabli z leti uporabe na morju oksidirajo). Tudi z uporabo krajših kablov težava ni izginila. 

Odločil sem se preveriti zaganjač in ščetke zaganjača. Postopek pregleda in menjave ščetk ni težaven in ga bom opisal v nadaljevanju. Pred posegom se prepričajte, da izklopite napetost na napajalnih kablih.

Zaganjač je potrebno najprej  odstraniti iz motorja. Ta je na blok motorja privijačen s tremi vijaki (na sliki spodaj) označenimi z 1,2,3. Pred odstranitvijo zaganjača najprej odstranimo napajalne kable, ki so označeni s številkami 4,5 nato pa odvijemo še vijake 1,2,3. Na releju za "start" zaganjača odvijemo vijak in snamemo žico, ki je na spodnji sliki črne barve.

Zaganjač

Pripravimo si delovno površino ter na mizo razgrnemo staro brisačo ali cunjo. Zaganjač razstavimo tako, da odvijemo dva daljša vijaka, ki združujeta zgornji del zaganjača in spodnji del zaganjača (v sredini je ohišje z magneti). Vijaka odstranimo in zgornji del zaganjača ločimo od črnega dela ohišja v katerem do magneti. Nato odstranimo še ohišje z magnetom. Ostane nam "rotor" elektromotorja, ki je privijačen s četkami na spodnji del ohišja (slika). Za ločitev rotorja in ščetk od spodnjega ohišja morate odviti dva vijaka na spodnji strani ohišja.

Spodnji del ohišja

V rokah nam ostane rotor s ščetkami ter okrogel "nosilec", ki je zaskočen na osovino rotorja. Odstraniti je potrebno okrogel nosilec. Pomagamo si z manjšim izvijačem in kladivom.Izvijač vstavimo v okroglo luknjo (pod rdečo puščico ) ter s kladivom potolčemo po izvijaču. Okrogel nosilec bo tako "izstopil" iz utora. Nosilec nato očistimo. 

nosilec

nosilec

Nosilec s šetkami snamemo iz rotorja. V mojem primeru je bilo polno prahu, zato je dobro, da na mizo postavite kakšno staro "krpo" ali kos "kartona".

Razstavljen rotor in ščetke

deli zaganjača brez nosilca s ščetkami

Rotor je potrebno dobro očistiti. Tega lahko očistimo z bencinom ali spray-em za čiščenje avtomobilskih diskov. Po čiščenju prahau je potrebno utore na kolektorju očistiti z ozkim predmetom. Sam sem uporavil kar "top" olfa nož s katerim sem spraskal prah iz utorov.

čiščenje utorov na kolektorju

Po čiščenju je priporočeno obrusiti kolektor s finim smirkovim papirjem. Če so na kolektorju vidne večje "poškodbe", ga je potrebno postružiti. 

očiščen kolektor

Iskanje ustreznih ščetk mi je povzročilo kar nekaj preglavic, saj sem na internetu pod originalno šifro zaganjača dobil le "original" yamaha ščetke, ki pa so cenovno kar zasoljene ( 67F8184000) = 159 EUR. Z nekaj iskanja po spletu sem naletel na ščetke, ki se uporabljajo v vozilih "Opel Corsa" in ostalih. Ščetke, ki ustrezajo Yamahinemu zaganjaču lahko poiščete na ebay-u ali v kateri koli trgovini z avto deli pod šifro " VAUXHALL 137121 C/13(88)" ali "Hitachi starter 2114-73105".

oznaka ščetk konkurenčne znamke

nove ščetke

Cena konkurenčnih ščetk se giblje okoli 10-15 EUR.

Z malo spretnosti je potrebno ščetke natakniti na kolektor zaganjača. Ko je nosilec s ščetkami nataknjen na kolektor, moramo vstaviti še okrogel nosilec. 

okrogel nosilec postavimo nazaj na mesto

Rotor nato vstavimo ohišje zaganjača in ga v obratnem vrstnem redu spet sestavimo. 

Zgornji del zaganjača, kjer so vidni trije zobniki namažemo z mastjo.

Zaganjač sestavimo in ponovno vstavimo na svoje mesto. Povežemo kable in delo je končano.

Zaganjač pred posegom:

Zaganjač po posegu:

Čiščenje vodnega kamna v hladilnem sistemu izvenkrmnega motorja

Pri dolgoletni uporabi izvenkrmnega motorja (Yamaha F80) sem se odločil za čiščenje vodnega kamna v hladilnem sistemu motorja. Težava pri hlajenju z morsko vodo je korozija in pa nalaganje oziroma tvorjenje apnenca na stenah motorja kjer se pretaka morska voda. V primeru, da se pretočni kanali zamašijo lahko pripelje do pregrevanja oziroma poškodbe motorja. Za čiščenje sem se odločil pred rednim servisiranjem. Postopek čiščenja je enostaven. Sredstvo za čiščenje vodnega kamna je potrebno s pomočjo črpalke pripeljati na "dovod" motorja in cevko za kontrolni curek, je potrebno podaljšati ter tekočino pripeljati v posodo kjer se nahaja čistilno sredstvo. Za čiščenje sem uporabil sredstvo Ivero Cleaner, ki je "kislina" katera ne nažira aluminija. V primeru, da bi motor čistil s solno kislino bi lahko zaradi njenega delovanja poškodoval stene motroja (kar se je pri nekaterih tudi že zgodilo). 

Tekočina Ivero Cleaner za čiščenje hladilnega sistema

Postopek čiščenja je sledeč:

Iz motorja odvijemo nogo ter pod motor postavimo primerno veliko posodo v katero izlijemo cca 10 litrov Ivero Cleaner-ja. Za črpanje kisline sem uporabil pretočno črpalko iz "Hofer-ja" cca 9 EUR. Dovodno cev sem vstavil v posodo s kislino, izhodno cev sem priključil na cev v nogi motorja, kamor pride dovod morske vode. Cevko, kjer teče kontrolni curek sem podaljšal s cevjo in jo pripeljal nazaj v posodo. S tem sem zaključil "tokokrog". Pomembno je tudi, da iz motorja odstranimo termostat saj s tem kislina bolje kroži po sistemu motorja ter stare cinkove anode, ki so v bloku motorja, saj jih kislina lahko nažre in odpadejo v blok motorja! 

Obloge iz notranjosti hladilnega sistema

Vrtalni stroj sem najprej imel na manjših obratih in kmalu je kislina obkrožila po sistemu motorja. Iz cevke za kontrolni curek je pričela prihajati pena in pa delčki apnenca. Čiščenje sem izvajal cca 45-50 minut s premori. Po opravljenem čiščenju sem motor izpral s sladko vodo. Sledilo je vstavljanje novih cinkovih anod in pa termostata. 

Prostor za termostat po čiščenju

Prostor za cink anodo pri svečkah po čiščenju

Menjava zobatega jermena na Yamahi F80/F100/F115 in ostali

Za pogon odmične gredi se pri dražjih vozilih/agregatih uporablja verižni pogon, pri cenejših pa jermenski, kjer je jermen zobat (zobati jermen).
Zobati jermen je sestavljen iz gumijaste ulite osnove, iz nateznih vlaken (prenašajo natezne obremenitve med delovanjem) ter iz tekalne plasti.
Dobra stran zobatega jermena je, da združuje elastičnost klinastega jermena in kinematično natančnost zobnika, poleg tega je njegov tek tišji kot pri verigah.
Splošna omejitev uporabe jermena za pogon odmičnih gredi je največja vrtilna hitrost motorja, ki za jermen znaša okoli 8.000 vrtljajev v minuti. Zobati jermen v načelu v celotnem času trajanja ne zahteva posebne nege, je pa treba paziti na snažnost okolja, kjer deluje ter na predpisano napetost jermena (pozorni moramo biti tudi na to, da jermena ne mažemo ali podmazujemo s kakšnimi spray-i kot so olja ali WD40).
Vzdrževanje zobatega jermena za pogon odmičnih gredi je izjemnega pomena, saj v primeru, da se poškoduje ali pretrga, zvečine to povzroči precejšne poškodbe motorja: ker ventili obmirujejo, ročična gred pa se vrti naprej, se nekateri bati (odvisno od položaja zaustavitve odmičnih gredi) zaletijo v mirujoče ventile in jih zvijejo. Tako je potrebno zamenjati poškodovane ventile, lahko se celo zgodi, da pride do močne poškodbe bata (batov), ki jih je potem treba zamenjati, pri takšnem večjem popravilu pa je treba zamenjati tudi številne druge elemente, vse do glavnih tesnil in seveda motornega olja. Preventivna menjava zobatega jermena razmeroma majhnih stroškov je zato na vsak način priporočljiva!

Menjava zobatega jermena na izvenkrmnem motorju je enostavna. Potrebno je le nabaviti ustrezno orodje med katerim so: moment ključ, nasadni ključ št. 36, snemalec (izvlakač ali abciger) s tremi vijaki M8 dolžine 6cm, kladivo, viličasti ključ 13/14mm, viličasti ključ ali raglja z nasadnim ključem št. 17 ter mizarsko dleto.

Najprej izklopimo glavno stikalo ali še bolje snamemo priključno kleme iz akumulatorja.
Iz motorja odstranimo zgornji pokrov ter na zgornjem delu agregata odvijemo dva vijaka M10 s katerim je pričvrščena zaščitna plastika katera pokriva odmični gredi ter vztrajnik.

Na moment ključ nasadimo nastavek št. 36 ter ga nasadimo na matico vztrajnika in v smeri urinega kazalca obračamo vztrajnik toliko časa, da sta puščici na odmičnih gredeh poravnani ter preverimo, da je na robu vztrajnika označba TDC (top dead center ali zgornja mrtva lega)poravnana z jezičkom, ki je tovarniško nastavljen (slika).

Označba TDC na vztrajniku motorja

Označba odmičnih gredi

Ko so omenjene označbe poravnane moramo odviti matico, ki je na vztrajniku. Da se nam vztrajnik nebi premaknil si lahko pomagamo z mizarskim dletom ali večjim izvijačem tako, da ga vstavimo skozi uho za dvig motorja ter skrajni konec porinemo med zobnik vztrajnika in s tem onemogočimo premikanje.

Fiksiranje vztrajnika s pomočjo dleta

Matico odvijemo v nasprotni smeri urinega kazalca. Ko matico odvijemo odstranimo še podložko, ki je pod njo ter na vztrajnik namestimo snemalec ali po domače "izvlakač". Za snemanje vztrajnika moramo uporabiti vijake M8 ustrezne dolžine. Sam sem nabavil vijake M8 dolčine 6 cm, ki sem jih kupil v Merkurju. Snemalec namestimo na sredino gredi, tri pomožne vijake privijemo v tri luknje, ki so na samem vztrajniku.

Snemalec s tremi M8 vijaki

S pomočjo ključa 17 pričnemo vrteti centralni vijak v smeri urinega kazalca in s tem povzročamo nateg. Ker sam vztrajnik ni bil že dlje časa odstranjen je potrebno ob zatezanju centralnega vijaka le tega večkrat udariti s kladivom (po zgornjem delu). Vibracije, ki pri tem nastanejo sprostijo vztrajnik (lahko pa ta popusti tudi brez tolčena). Sledi demontaža snemalca in dvig vztrajnika. Pri tem moramo biti pazljivi na zagozdo, katera pade v predel navitja (slika spodaj vztrajnik in zagozda).

Vztrajnik

Ko iz agregata odstranimo vztrajnik moramo odviti še dva vijaka, ki sta na prečki pravokotno na jermen, odstraniti cev vode iz termostata na bloku motorja ter popustiti napenjalec jermena in odstraniti vzmet.

Odstraniti moramo tudi navitje (stator) tako, da odvijemo štiri vijake s ključem 10.

Stator 

Stator nato snamemo preko gredi motorja (potegnemo navzgor in levo).

Star jermen snamemo iz zobnikov ter pazimo, da pri tem opravilu ne premaknemo kakorkoli gredi ali odmičnih gredi! 

Iz ovoja vzamemo nov jermen ter ga previdno namestimo preko odmičnih gredi in glavne gredi. 

Nov in star jermen (po 500 urah ni videti nobenih razlik med starim in novim)

Dvakrat preverite, da jermen lepo leži na svoji prvotni poziciji!

Sledi namestitev napenjalca in zateg jermena. Pri tem postopku moramo biti pozorni saj nam lahko zateg jermena premakne glavno gred za nekaj stopinj v smeri urinega kazalca. Bodite pozorni, da se gredi ne premaknejo. Jermen zategnemo toliko, da se ta na daljši strani (torej če gledamo iz smeri vztrajnika proti odmičnim gredem) je to desna stran (daljša stran jermena) ne upogne več kot 1 cm pod obremenitvijo 10 kg. (sam sem zategnil jermen na isto trdoto kot je bil predhodni s tem, da sem si pred snetjem napenjalca označil pozicijo vijaka).

Takoj zatem lahko na glavno gred namestite vztrajnik ter še enkrat preverite, da je oznaka TDC in jezička na bloku motorja poravnana. Pravtako morajo biti poravnane odmične gredi!

Če niso potem sledi ponovna demontaža napenjalca, postavitev gredi v TDC in še enkrat pazljiva nastavitev jermena in zateg napenjalca.

Ko smo opravili z menjavo jermena še enkrat preverimo pozicije odmičnih gredi ter vztrajnika. S pomočjo ključa motor obrnemo za nekaj zob v smeri nasproti urinega kazalca nato pa en krog v smeri urinega kazalca. Po enem obratu preverimo še enkrat, da se pozicije na odmičnih gredeh in vztrajniku ujemajo!

Sledi namestitev statorja  preko glavne gredi, prečne kovinske palice preko jermena, vzmet na napenjalcu ter namestitev cevi na termostat.

Zatič vstavite v gred ter preko pazljivo nastavite vztrajnik.

Sledi še postavitev podložke ter matice na glavni gredi in zatiskanje matice s silo 186 KN. 

Na moment ključu nastavite omenjeno silo ter zatisnite matico. Tudi pri tem postopku si lahko pomagate z dletom katerega vstavite med zobovje vztrajnika ter uho za dvig motorja.

Celoten postopek ni zapleten. Za menjavo jermena sem porabil okrog 40 minut. Ključna stvari pri vsem je kvaliteten snemalec (izvlakač). Ceneno kitajsko orodje hitro popusti pod večjimi silami kar povzroča težave. Konkretno v mojem primeru se je pod silo zvil eden od vijakov in posledično tudi daljša stran snemalca.

FURS - Finančni urad Republike Slovenije - podpisovanje XML datotek v Javi - davčno potrjevanje računov

"Državni zbor RS je 15. julija 2015 sprejel  Zakon o davčnem potrjevanju računov, ki se bo začel uporabljati 2. januarja 2016.
Sprejet je sistem, v katerem bodo blagajne zavezancev preko spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS. Finančna uprava bo potrdila in shranila podatke o računih pri gotovinskem poslovanju v postopku njihove izdaje v realnem času. Postopek davčnega potrjevanja računov skupaj z veljavnima členoma 38. in 31. a  Zakona o davčnem postopku tvori sistem, ki bo omogočal sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi ter omejil sivo ekonomijo.
Zavezanec bo moral ob vsaki dobavi blaga in storitev za plačilo z gotovino izdati račun prek elektronske naprave, ki izpolnjuje predpisane pogoje in omogoča izvedbo postopka potrjevanja računa, in ga izročiti kupcu blaga oziroma naročniku storitve. Račun bo moral izdati najpozneje, ko je opravljena dobava in prejeto plačilo z gotovino."

Pri podpisovanju sem uporabil Java 1.6 verzijo, saj moram podpisovanje XML dokumentov omogočiti v podatkovni bazi Oracle preko Java stored procedur.

Za podpisovanje dokumenta je potrebno pridobiti testni nato pa produkcijski certifikat.
FURS na zahtevo izda testni certifikat v obliki p12.

!!! Opozorilo !!! V kolikor boste izhodni xml pregledovali v orodju kot je xmlspy ter ga nato poslali preko orodja soapui na FURS bo po vsej verjetnosti prišlo do napake ujemanja digitalnega potrdila. Zato je najbolje, da vzamete xml, ki nastane v izhodni datoteki  ter to pošljete preko SOAP-ui-ja.

import java.io.ByteArrayInputStream;
import java.io.File;
import java.io.FileInputStream;
import java.io.FileOutputStream;
import java.io.OutputStream;
import java.net.URL;

import java.security.*;
import java.security.cert.X509Certificate;
import java.util.*;
import javax.xml.XMLConstants;


import javax.xml.crypto.dsig.*;
import javax.xml.crypto.dsig.dom.DOMSignContext;
import javax.xml.crypto.dsig.keyinfo.*;
import javax.xml.crypto.dsig.spec.*;
import javax.xml.parsers.DocumentBuilderFactory;
import javax.xml.transform.*;
import javax.xml.transform.dom.DOMSource;
import javax.xml.transform.stream.StreamResult;
import javax.xml.transform.stream.StreamSource;
import javax.xml.validation.Schema;
import javax.xml.validation.SchemaFactory;
import javax.xml.validation.Validator;

import org.w3c.dom.*;
import org.xml.sax.ErrorHandler;
import org.xml.sax.SAXException;
import org.xml.sax.SAXParseException;


public class SignFileExample {

    
    

    public static void main(String[] args) throws Exception {
        String referenceURI = null;
        List transforms = null;

        String xml = "Tukaj vnesite vaš xml "
        String outputFile = "c:/podpisan.xml";

        // Instantiate the document to be signed
        DocumentBuilderFactory dbFactory = DocumentBuilderFactory.newInstance();
        dbFactory.setNamespaceAware(true);
        Document doc = (Document) dbFactory.newDocumentBuilder().parse(new ByteArrayInputStream(xml.getBytes()));

        //podpišemo le določen node znotraj XML-ja
        Node node = doc.getElementsByTagName("fu:BusinessPremiseRequest").item(0);
     
        KeyStore p12 = KeyStore.getInstance("pkcs12");
        //iz diska naložimo certifikat v p12 obliki 
        p12.load(new FileInputStream("c:/cert/certifikatfursa.p12"), "GESLO".toCharArray());
        Enumeration e = p12.aliases();
        String alias = (String) e.nextElement();
        System.out.println("Alias certifikata:" + alias);
        Key privateKey = p12.getKey(alias, "GESLO".toCharArray());

        KeyStore.PrivateKeyEntry keyEntry
                = (KeyStore.PrivateKeyEntry) p12.getEntry(alias, new KeyStore.PasswordProtection("GESLO".toCharArray()));

        X509Certificate cert = (X509Certificate) keyEntry.getCertificate();

        PublicKey publicKey = cert.getPublicKey();

        final XMLSignatureFactory sigFactory = XMLSignatureFactory.getInstance("DOM");
        Referenciramo se na Id="#data", ki je v <fu:BusinessPremiseRequest>
        Reference ref = sigFactory.newReference("#data",
                sigFactory.newDigestMethod(DigestMethod.SHA256, null),
                Collections.singletonList(sigFactory.newTransform(Transform.ENVELOPED, (TransformParameterSpec) null)),
                null,
                null);
        SignedInfo si = sigFactory.newSignedInfo(sigFactory.newCanonicalizationMethod(CanonicalizationMethod.INCLUSIVE, (C14NMethodParameterSpec) null), sigFactory.newSignatureMethod("http://www.w3.org/2001/04/xmldsig-more#rsa-sha256", null), Collections.singletonList(ref));

        // Create a KeyValue containing the RSA PublicKey 
        KeyInfoFactory keyInfoFactory = sigFactory.getKeyInfoFactory();
        X509IssuerSerial x509IssuerSerial = keyInfoFactory.newX509IssuerSerial(cert.getSubjectX500Principal().getName(), cert.getSerialNumber());

        List x509Content = new ArrayList();

        x509Content.add(cert.getSubjectX500Principal().getName());
        x509Content.add(x509IssuerSerial);

        KeyValue keyValue = keyInfoFactory.newKeyValue(publicKey);
        X509Data xd = keyInfoFactory.newX509Data(x509Content);

        KeyInfo keyInfo = keyInfoFactory.newKeyInfo(Collections.singletonList(xd));

        DOMSignContext dsc = new DOMSignContext(
                privateKey,
                node
        );

        XMLSignature signature = sigFactory.newXMLSignature(si, keyInfo);

        signature.sign(dsc);

        
        OutputStream os = new FileOutputStream(outputFile);
        Transformer trans = TransformerFactory.newInstance()
                .newTransformer();
        trans.transform(new DOMSource(doc), new StreamResult(os));
       

    }

    private static void usage() {
        System.out.println("Usage: java SignFile   [id|path|whole]");
    }
}

Sinhronizator upljinačev po domače

Nastavitev ali sinhronizacija uplinjačev je eden ključnih elementov za pravilno delovanje motorja. Nepravilno nastavljeni uplinjači povzročajo nepravilno delovanje motorja. Posledica so večja poraba ter tresenje motorja.

Sam sem lastnik trinajst let starega izvenkrmnega motorja Yamaha F80, kateri vsebuje štiri uplinjače. Ne spomnem se točno ali je na servisu bila kdaj opravljena sinhronizacija uplinjačev zato sem se odločil, da sinhronizator izdelam sam in zadevo testiram ter sinhroniziram. Težava je tudi ta, da večina "mojstrov" zadevo nastavi na "uho"  (po občutku) vendar to ni to..

Pri svojem testiranju sem za potrebe sinhronizatorja izdelal tri sinhronizatorje vendar sem na koncu uporabil tretjega - najcenejšega.

Prva izvedba sinhronizatorja je bila iz pvc cevk notranjega premera 5mm ter zunanjega premera 8mm. Potreboval sem dva T člena ter okrog pet metrov pvc cevi.

Za pričvrstitev PVC cevk na kolektor motorja sem v merkurju kupil varilne šobe, ki imajo navoj M6 te pa sem nato privil v kolektor (slika spodaj označena s puščicami).

Na varilne šobe sem nato nataknil konce pvc cevi.

Prostor na kolektorju kamor privijemo šobe

Prvotna izvedba sinhronizatorja je nekakšna "U" vaga (vaser vaga), ki deluje na principu podtlaka, ki ga ustvarjajo bati v motorju, ko sesajo mešanico goriva.

Različno nastavljeni uplinjači posledično povzročajo večji ali manjši dotok goriva in s tem večji ali manjši podtlak.

Neenakomerno nastavljeni uplinjač bo tako povzročil neenakomerno delovanje motorja, kar bo povzročalo tresljaje.

Kadar so uplinjači pravilno nastavljeni takrat je podtlak na vseh štirih uplinjačih približno enak in tekočina v pvc ceveh bo takrat v ravnovesju kar pomeni, da bo tudi motor enakomerno deloval.

1.) Prva izvedba sinhronizatorja izgleda takšna:

Sinhronizator s pomočjo pvc cevi v katerih je hidravlično olje

Slabost pri takšnem sinhronizatorju je ta, da v kolikor so uplinjači slabo nastavljeni nam bo hitro v  motoro po eni izmed cevk potegnilo olje. S tem instrumentom nisem uspel ustrezno nastaviti uplinjača zato sem ga kmalu opustil.

2.) Druga izvedba uplinjača je bila ideja o analogno digitalnem pretvorniku. Za ta projekt sem uporabil DCDuino Mega 2560 ,štiri A/D pretvornike podtlaka ter modul za blue tooth.

Cena takšnega projekta je okrog 60 eur kar pa je cenovno že kar velik strošek. Sestavil sem provizorično vezje ter spisal program v orodju za Arduino. Program je enostaven. Uporablja se 10 bitni A/D pretvornik, ki v neskončni zanki beleži digitalne vrednosti vsakega senzorja ter po prebranih 50 meritvah izračuna povprečje podtlaka ter podatke po RS232 ali BlueTooth pošlje v zunanjo napravo.

Grafični vmesnik sem razvil za Android telefon saj sem imel v mislih takšno napravo, da bi jo lahko držal v rokah medtem ko bi z drugo roko nastavljal posamezni uplinjač. 

Inspiracijo za to sem imel že prej v glavi vendar sem tudi na spletu opazil podoben projekt, vendar je program napisan le za PC platformo (http://www.instructables.com/id/Arduino-Throttle-Body-Syncronization-Shield/) . 

DCDuino, 4 A/D pretvorniki podtlaka + Bluetooth modul

Aplikacija za prikaz podtlaka na android telefonu

3.) Tretja izvedba je podobna prvi vendar narejena iz štirih stekleničk za olivno olje, štirih gumijastih zamaškov, štirih T členov ter nekaj metrov PVC cevi premera 5/8 mm. Strošek takšnega sinhronizatorja je minimalem (okrog 10-13 EUR).

Stekleničke cca 0.5 litra

Potek izdelave je sledeč:

Na leseno deščico postavimo štiri stekleničke ter označimo položaj le teh.

Na mesta kamor bomo postavili stekleničke iztisnemo nekaj silikona

Stekleničke pričvrstimo na lepilo 

Ko se lepilo posuši moramo v vsak gumijast zamašek narediti po dve luknje premera 8mm v katere potem vtaknemo po dve pvc cevki. Daljša pvc cevka je na vrhu preko T člena spojena z drugo stekleničko vse dokler na koncu preko T člena povežemo zadnjo stekleničko s prvo. 

Cevka, ki je na vrhu zamaška je spojena na kolektor izvenkrmnega motorja. Cevka je na samem vrhu zamaška zaradi tega, da motor nebi mogel potegniti tekočine v sam motor. 

Takšna naprava je nekakšna "vaser vaga". Različni podtlaki bodo povzročili različne podtlake v stekleničkah in posledično se bo tekočina v enih dvignila v drugih spustila.

Narejeni sinhronizator

Da bi lažje videl sem za tekočino tokrat uporabil kar ledeni čaj. Ta je lepe rdeče barve in je na dnevni svetlobi lepo viden..

Ledeni čaj je pravšnji za take reči

Šobe za varjenje z navojem M6 so privijačene v kolektor motorja

Na kolektor, kjer so privijačene šobe moramo sedaj natakniti cevke našega sinhronizatorja

Motor vžgemo in preko čoka nastavimo na cca 1000 obratov na minuto.

Po nekaj sekundah delovanja opažam, da mi četrti uplinjač preveč "vleče" kar se vidi po temu, da se je tekočina v četrti steklenički dvignila.

Slabo nastavljen uplinjač

Po skoraj uri in pol preciznega nastavljanja na vijaku za zrak vsakega uplinjača posebej sem nekako dosegel, da so vsi štirje uplinjači delovali skoraj isto.

V zimskem času se bom lotil demontaže vseh štirih karburatorjev ker se je verjetno v trinajstih letih nabral tudi bencinski kamen v šobah - dizah kar ima za posledico tudi nepravilno delovanje. Za enkrat sem dosegel ravnovesje in motor lepo deluje (mirno) kar pa brez sinhronizatorja nisem mogel doseči, saj gre tukaj kot sem napisal za "precizno" nastavljanje vsake uplinjača posebej. Motor tako deluje na 900 obratov ko je na minimumu in preskok v brzino ne povzroči, da bi motor "crknil".

Video prispevek si lahko ogledate tudi tukaj kjer za razliko sinhronizirajo uplinjač na cestnem motorju (princip je identičen)

Primer sinhronizatorjev, ki jih dobimo na internetu stanejo pa od 60-150 EUR.

Sinhronizator na manometre s pripadajočimi nastavki

Sinhronizator na vodni stolpec s pripadajočimi nastavki

Sonarji z bočnim delovanjem

Po dooolgoletnem študiju, ki je poleg študija vseboval še izredno posvetitev prostega časa v namene podvodnega ribolova (2002-2010) ter kasneje ustvarjanju družine sem svojo pot na fakulteti za pomorstvo in promet smer ladijsko strojništvo zaključil. Tema diplomske naloge so seveda sonarji z bočnim delovanjem. V nadaljevanju si lahko ogledate diplomsko delo.

Sonarji_z_bocnim_delovanjem.pdf

Garmin Echomap 70 - Sidevu - Downwu

Garmin Echomap70

Gre za povsem novo napravo, ki je v osnovi zasnovana kot navigacijski prikazalnik in opremljena z 2D–sonarjem, ki omogoča zajem klasične 2D sonarske slike pod plovilom s frekvenco 50/200 kHz. Posebnost naprave je, da na njej ne zasledimo gumbov za upravljanje, ampak le gumb za vklop
in izklop. Napravo upravljamo s pomočjo zaslona, občutljivega na dotik.
Sama naprava ima zaslon velikosti 7 palcev, ki pa je izredno dobro viden na direktni sončni svetlobi. Poudariti moram, da je Garmin svoje naprave po novem opremil tudi z izredno hitrim GPS-sprejemnikom, saj se pozicija v napravi osvežuje 10-krat na sekundo (v primerjavi s starejšimi napravami se je pozicija osveževala vsaj 1-krat na sekundo). Ta opcija je izredno dobrodošla pri podvodnem ribolovu, saj lahko na zelo enostaven in hiter način določimo natančno pozicijo. Ker so se v zadnjih letih na tržišču pojavili različni proizvajalci s tehnologijo bočnega sondiranja, je v svojih zadnjih napravah tudi Garmin omogočil bočni zajem sonarske slike oziroma SideVu, kot jo imenuje Garmin.
Dražje in večje Garminove naprave imajo modul za bočni zajem slike že vgrajen v samo napravo, medtem ko je za manjše in nekatere starejše modele naprav Garmin izdelal dodatni modul z imenom GCV 10. Modul za bočno sondiranje je opremljen z dodatno ultrazvočno sondo, ki je v osnovi večja kot pri sonarjih konkurenčnih znamk (Humminbird ali Lowrance).
Posebnost Garminove ultrazvočne sonde je zmožnost sočasnega operiranja na dveh frekvenčnih področjih (455 kHz ter 800 kHz) ter boljša ločljivost, ki je razvidna iz pregledovanja sonarskega zapisa.

Testiranje naprave in izkušnje s terena

Modul za bočni zajem slike GCV 10

Omenjeni napravi sem namestil na leseno deščico ter vse skupaj povezal s priloženimi kabli. Pomožni nosilec sem pričvrstil na zrcalo čolna, nanj pa dve ultrazvočni sondi. Prva sonda je del naprave echoMAP 70s in se uporablja za zajem sonarske slike pod plovilom v 2D-tehnologiji (stožec). Druga ultrazvočna sonda je del modula GCV 10, ki skrbi za bočni zajem sonarske slike. Ob zagonu GPS-a oziroma sonarja sem bil prijetno presenečen. Celotni uporabniški vmesnik se nahaja na samem zaslonu, s pomočjo ponujenih opcij pa izbiramo med različnimi funkcijami naprave (nastavitve,navigacija, instrumenti, sonar itd.). Poleg tega je napravo mogoče uporabiti kot brezžični
usmerjevalnik. To pomeni, da se lahko povežemo s pametnim telefonom ali tablico in tako tudi
tam spremljamo podatke (podatke lahko denimo spremljamo na krmi plovila, napravo pa imamo
nameščeno v kabini). Napravo sem med poletnim dopustom testiral za iskanje novih pozicij pri ribolovu. Pohvaliti moram izredno natančno kartografijo (blue chart), ki omogoča več različnih prikazov pomorske karte (karta za navigacijo, ribiška karta ...).

Primer bočnega zajema - sidevu

Med iskanjem pozicij sem večinoma uporabljal bočni zajem sonarske slike. Naprava se krmili s prsti preko zaslona. Izbrani del sonarske slike tako povečamo s pomočjo prstov, kot bi to naredili na pametnem telefonu. V primeru, da smo našli zanimiv podvodni objekt, lahko z daljšim pritiskom omogočimo zajem GPS-pozicije. Sonarsko sliko lahko shranimo na dve mikro SD pomnilniški kartici, zapis pa kasneje pregledujemo v Garminovem programu HomePort.Omeniti moram tudi enostavnost pri samih nastavitvah sonarja.
Večina parametrov se nastavlja s pomočjo tako imenovanega drsnika (sliderja) preko zaslona in to uporabniku omogoča hitrejši pregled nad spremembami v delovanju sonarja.

Primer bočnega zajema slike - sidevu

Garmin omogoča sočasni prikaz več podatkov na enem zaslonu, kot npr. bočni zajem, klasični 2D-zajem (z različnimi frekvencami) ter navigacijsko karto. Seveda moramo v zakup vzeti tudi velikost zaslona, saj bo na majhnem 7-palčnem zaslonu sočasni prikaz več različnih podatkov malce težje berljiv (to velja posebej za sonarski prikaz).





Prednosti naprave: vse na enem mestu

Garminov program za upravljanje z napravo in sonarskim zapisom
Homeport 

Garmin je poskrbel tudi za izredno dober programski paket za upravljanje s samo napravo, kartografijo ter sonarskim zapisom. Imenuje se HomePort in je programski paket za računalnike
PC ter Apple. Z njegovo pomočjo lahko na izredno enostaven način pregledujemo shranjene GPS-pozicije, pregledujemo navigacijsko karto in na njej s pomočjo miške določamo pozicije (waypointe), lahko oblikujemo rute, izvažamo pozicije v zunanje programe, kot je recimo Google Earth. Poleg tega nam omenjeni program omogoča tudi pregled sonarskega zapisa. Kot sem napisal že v prejšnjem prispevu lahko tudi pri Garminu pregledujemo sonarski zapis na večjem zaslonu in tako lažje lociramo za nas pomembne podmorske objekte. Sam program omogoča tudi ažuriranje naprave preko spleta, tako da lahko naprave sproti posodabljamo z zadnjo različico programske opreme.